Politiki radi govorijo o svojih prizadevanjih za zmanjšanje brezposelnosti. Ustvari se vtis, da so nova delovna mesta le stvar politične volje oziroma dovolj močne želje, da bi vsi imeli delo. Do neke mere je to res. Suveren že od časov farao­nov lahko na račun z dajatvami pobranega premoženja zaposli množice kot vojake, uradnike in zidarje. Država kot delodajalec določa smotrnost in koristi teh delovnih mest ter višino plačila za delo v »državnem interesu«. Ekonomske zakonitosti, tehnološke spremembe in zahteve slehernika po rasti življenjskega standarda danes močno zmanjšujejo možnost države, da odpira nova delovna mesta. Pogosto so celo prizadevanja države, da ohrani že obstoječa delovna mesta, obsojena na neuspeh. Če bi obstajala čarobna paličica, z zamahom katere bi postali vsi ljudje zadovoljni z življenjskim standardom, ki so ga uživali pred dvajsetimi leti, bi brezposelnost hitro izginila.

Na vprašanje, kako naj Evropa čim bolj uspešno integrira begunce, tednik ...