Ko se je 26. decembra 2004 v Indijskem oceanu streslo dno, je cunami, ki ga je povzročil potres, na obalah Indije, Indonezije, Tajske, Malezije in še kje za seboj pustil katastrofo neslutenih razsežnosti. Mnogi strokovnjaki so takrat ugotavljali, da bi bile posledice morilskega vala neprimerno manjše, če bi obstajal sistem zgodnjega opozarjanja pred cunamiji, ki bi ljudi pravočasno opozoril na bližajočo se nevarnost. Kdo se ne spominja posnetkov ljudi, ki so, dobesedno z obale, opazovali prihajajočo »zanimivost«, ne zavedajoč se dramatičnih posledic, ki jih ta prinaša s seboj.

Na te prizore spominja drža evropskih držav ob dejstvu, da se je tokrat streslo na Bližnjem vzhodu. Otopelo in skorajda brez posebnega zanimanja smo opazovali tragedijo sirskega naroda; morda smo pridušeno ploskali ob padcih diktatorskih režimov v severni Afriki; za hip so nas tu in tam iz otopelosti zbudili le šokantni posnetki okrutnih usmrtitev, ki jih izvajajo bojevniki Islamske države. Realnih po...