Verjamem, da mladi ljudje, ki niso nikoli živeli s starimi, pogosto ne vejo, kako bi se z njimi pogovarjali, kadar jih srečajo. To velja seveda tudi za dijake zdravstvenih šol. No, če smo čisto odkriti, se to dogaja tudi pri odraslih, ne samo pri mladini. Ne vem, ali v šoli kaj slišijo tudi o tem, kako je treba z bolniki in s starimi spoštljivo govoriti. Verjetno jih je treba na to vedno znova opozarjati, dokler jim to ne postane samoumevno.

Pred kratkim sem pred dvigalom na invalidskem vozičku čakala, da me popelje dol. Pristopili so še trije dijaki, dve dekleti in en fant, ki so za nekaj mesecev prišli na prakso. Ena od deklet se je obrnila k meni in mi rekla: »Zdaj nas bo pa liftek popeljal dol.« Začudena sem jo pogledala, saj to ni noben liftek, ampak lepo, zelo veliko dvigalo. Vprašala sem jo, če vedno govori o lifteku, ali normalno o liftu. Malo ji je bilo nerodno in je rekla, da včasih tako, drugič spet drugače.

Po tem srečanju sem postala malo bolj pozorna...