Foto: Tatjana Splichal

Ljudje smo v temi, kar zadeva nas same. Ko delamo, tipamo v temi in vsak trenutek lahko pademo. Tu in tam morda malo vidimo, a ko poskušamo vplivati na svojega duha in ga razgibati, se počutimo, kakor da ravnamo z občutljivo in nevarno napravo, o kateri ne vemo, kako deluje in kako nepričakovane in strašne učinke lahko sproži.

Usmerjati, obvladovati svoje srce, to presega naše moči. V takih okoliščinah nam je v uteho, da se lahko ozremo na Boga. »Ti o Bog, me vidiš.« To je bila tolažba izgnane Agare v puščavi. S strahotno jasnostjo vidi vse naše grehe, vse ovinke in zvijače hudobije v nas. Vendar nas prav to tolaži in nam vliva zaupanja, da nam bo pomagal v boju zoper nas same.

Kdor pravilno gleda na svojo slabost, ima tudi vsemogočnega posvečevalca in vodnika v mislih stalno pred očmi. Verjame v potrebnost duhovnega vo...