Priznanj, nagrad in častnih doktoratov KRZYSZTOFA PENDERECKEGA je znatno več, kot je bilo minut, ki so nam bile odmerjene za intervju z njim. Bil je vroč zgodnjepoletni dan; za seboj je imel dveurno generalko s solisti, orkestrom in obsežnim zborom, sestavljenim iz kar treh rednih zasedb. In enainosemdeset let na plečih in slavo enega najpomembnejših skladateljev našega časa. Težko je najti področje, na katerem ni pustil sledov: od avantgardnih podvigov v petdesetih in šestdesetih letih, ki so pomembno zaznamovali dobo umetnostne vere v absolutno novo, do oper (npr. Hudiči iz Louduna, Ubu Rex) in monumentalnih vokalno-instrumentalnih del, zloženih zlasti na liturgična besedila, katoliška (Pasijon po Luki, Credo, Poljski rekviem) in pravoslavna (Utrenia); od koncertov do skladb za film (Katyń); in do najintimnejše sfere, komorne glasbe. Najbrž ni vprašanja, ki mu ga v desetinah, morda stotinah intervjujev še niso zastavili. Tudi v Sloveniji ni bil p...