Pred tedni mi je prijatelj srednjih let pravil o sorodniku, ki je povojno »vihro« revolucije preživel le zaradi svoje mladosti. Sedaj, ko se v starosti poslavlja od življenja, pa ima vse močnejšo željo, da bi lahko pred smrtjo še šel na grob svojega očeta, pa ne ve, kje je. Oče prijateljevega sorodnika je eden tistih, ki so bili po drugi svetovni vojni pobiti na različnih še danes neznanih krajih Slovenije.

To je le ena izmed zgodb, ki kažejo, kako težavno je v Sloveniji soočenje z našo preteklostjo. Kljub mnogim pozivom in prizadevanjem se zdi, da se le malo premakne. Kaj lahko v teh okoliščinah stori vsak izmed nas, sam in skupaj z drugimi, zlasti kaj lahko storimo kot kristjani?

Pomembnost zgodovine

Menim, da se o tem lahko in moramo vprašati kot ljudje, državljani in kot verniki. Spomin na preteklost ne zadeva le teh, ki so osebno prizadeti, vpliva na celotne skupnosti. V tem oziru naj spomnim na tri zadeve.

Prva je muzej v Auschwitzu...