Diplomatska in še kakšna polomija, povezana s t. i. afero Pirangate, je znova ostro zastavila vprašanje (ne)kompetentnosti in tudi siceršnje (ne)primernosti politične vodstvene elite, ki so jo na Slovenskem na površje naplavili različni razlogi (pomislimo samo na prvega človeka slovenske diplomacije). Kriza vodenja/voditeljstva je pri nas eden ključnih razlogov ne le za stagnacijo, temveč za očitno nazadovanje, ki mu, žal, ni videti konca. Morda tudi zato ne, ker se sploh ne sprašujemo, kaj bi morale biti kakovosti dobrega vodenja/voditelja. Prav tem vprašanjem pa se poveča model krepostno vodenje Alexandra Havarda. Francoski pravnik je ustanovitelj inštituta Havard Institute, njegova knjiga Krepostno vodenje (Virtuous Leadership, New York, 2007) pa je že prevedena v petnajst jezikov, med drugim v kitajščino, ruščino, francoščino in španščino (v prihodnjih mesecih bo pri založbi Družina izšel tudi slovenski prevod). Iz knjige smo zavestno izbrali odlomek, ki opo...