Po letu dni »cerarovanja« je čas, da pretehtamo, premerimo in ocenimo, kako nam je šlo pod vodstvom zmagovitega »novega asa« v slovenski politiki. Mislim, da nas Cerar ni razočaral. Dobili smo točno to, kar smo od njega lahko pričakovali. Pod navidezno, virtualno masko dialoškosti, nekonfliktnosti in neopredeljive tolerantnosti, ki jo vedno ustvarijo s pomočjo uslužnih in hlapčevskih FDV-jevsko prežetih večinskih medijev, neznani uradniki, ministri, strici iz ozadja, udbomafijci in kar je še takih, še najprej skrbijo za svoje osebno bogatenje po zdaj že starih in preverjenih koruptivnih receptih. S svetovalnimi in prijateljskimi pogodbami, pristranskimi razpisi, imenovanji »naših« v vse mogoče nadzorne organe ali vodstvena mesta paradržavnih ustanov, ki se financirajo iz proračuna. Novo je le prenašanje raznoraznih dolgov na DUTB. Tu torej vse po starem. Vse, kakor da bi bila zločinska KPS na oblasti.

Po letu dni »cerarovanja« smemo reči, da Cerar ne vodi svoje vlade, ampak...