Ob prehodu v novo tisočletje, natančneje leta 1999, je bil v bližini nemškega mesta Nebra najden bakreni disk, v katerega so vdelani iz zlata narejeni sonce, mesec in zvezde. Starost diska je bila ocenjena na približno 3000 let. Iz kotov med posameznimi elementi je mogoče razbrati, da predstavljajo sončne obrate in enakonočja. Takratni prebivalci severne Evrope so ga uporabljali za orientacijo v času. Ta je bila pomembna, saj je določala čas setve in čas žetve.

V približno istem času je na severu Afrike cvetela ena prvih civilizacij – Egipt. Tudi pri njih je bila časovna orientacija še kako pomembna, le da se je letni utrip tam ravnal po reki Nil oziroma natančneje rečeno: po njenih poplavah. Koledar je bil prirejen letnemu ciklusu te reke. Poplavni del je trajal od junija do septembra, oktobra je bil čas za setev in v februarju je sledila žetev. Čeprav se danes branimo pred poplavami, so bile te za takratni Egipt pravi blagoslov. Poplavne vode so namreč vsako leto prinašal...