Ob tej spodbudi sem se najprej spomnila na rek, ki sem ga v otroštvu slišala v cerkvenih krogih, da kdor poje, dvakrat moli. To sem najgloblje izkusila, ko sem začela odkrivati slavilno molitev v Skupnosti Emanuel in počasi spoznavala, kaj pomeni »slaviti Gospoda v svojih srcih«.

Pot odkrivanja slavljenja je trajala nekaj časa in zahtevala določena spoznanja. Potrebno je bilo kar nekaj notranjega zorenja in odločitev. Slavljenje se zelo neposredno dotika osebnega odnosa z Bogom. Slavilne pesmi so bile tako drugačne od drugih mladinskih, ki sem jih bila vajena, da sem zaskrbljeno preverjala, ali sploh sodijo v katoliški okvir. Pa sem odkrila, da besedila pravzaprav neposredno nagovarjajo Boga, nekatera so celo povzeta iz psalmov. Opevajo božjo ljubezen, božjo mogočnost, njegova čudovita dela, ki jih je za nas že storil in jih še bo … Po nekaj pogovorih in izkušnjah sem spoznala, da me prav slavljenje naravna v molitveno držo. Da umirja moje srce, ga približuje Bogu, razvesel...