Dvaindvajsetletnemu fantu je umrla stara mama. Fant prihaja sicer iz verne družine, je pa zelo podoben vsem mladim ljudem v našem času. Bil je krščen, prav tako je bil tudi pri prvem obhajilu in pri birmi, pripravljen je vedno priskočiti na pomoč vsem v župniji, ki jo potrebujejo. V hiši so živeli skupaj s staro mamo, ki je bila sicer vesela, ko je videla svojega vnuka, ki marsikje pomaga, bi si pa kljub temu želela marsikaj drugače. Vedno pa mu je zagotavljala, da moli zanj, tudi če hodi včasih po poteh, ki ji niso najbolj všeč. V tej molitvi zanj je preprosto vztrajala kljub vsemu. Fant je to prav dobro čutil.

Zdaj je babica umrla. Fant se je naenkrat zavedel, da nima več človeka, ki bi kljub vsemu še molil zanj, ki bi mu hotel dobro, tudi če se z njim v vsem ne strinja. Zato je babičina smrt pomenila zanj neizmerno izgubo. Z babico pravzaprav niti ni bil kako posebno povezan, razen po tem, da je molila zanj. To, da je babica molila zanj, mu je bilo zagotovilo, da se mor...