Poslušaj, te dni ob napetosti s Hrvaško zaradi meje si človek postavlja vprašanje: Ali niso komunisti, ki so vladali brez sence vsake opozicije, imeli v petdesetih letih Titove Jugoslavije dovolj časa, da bi uredili zadevo slovenske južne meje s Hrvaško?

Saj Hrvaška svoje meje ni pustila odprte samo s Slovenijo, ampak tudi z drugimi sosedami: Bosno, Črno goro in še posebej Srbijo. Kaj hočeš, komunisti niso živeli iz resnice, ampak iz utopije, kar se je izkazalo tudi na mnogih drugih področjih. Vzemi vprašanje sožitja med jugoslovanskimi narodi. »Bratstvo i jedinstvo«, Titova sveta beseda. Rezultat: balkanska vojna in Srebrenica.

Še bolj sveta beseda je bila »delavski razred«: dejansko je lep del jugoslovanskega delavstva iz socialistične bede prebegnil v nemške tovarne, se pravi v proizvodnjo bivšega okupatorja.

Vendar bi bila morala Kardelj in Bakarić sesti za mizo in zadevo južne meje urediti, ne pa jo prepustiti, da naprej zastruplja naše odnose s sosed...