Vsako leto imamo v juniju v farni cerkvi sv. Avguština mašo za pobite domobrance. Letos smo se še posebej poklonili dogodkom po drugi svetovni vojni. Ob spomeniku pomorjenim žrtvam komunizma v naši župniji smo z molitvijo, pesmijo, recitacijo, govorom in domobransko himno počastili spomin nanje. Simbolika našega življenja je procesija – vedno je nekdo pred nami in nekdo za nami. V Strugah je v predvojnem času živelo približno tisoč ljudi. Ravnali so se po geslu moli in delaj. Svetovna politika jih ni dosti zanimala. Vrtinec vojne jih je potegnil za seboj, jih odtrgal od vsakdanjika, vzel življenja, osiromašil kraj, ga zavil v črnino, pritajen jok in strah. 112 pomorjenih, od tega 28 očetov, ki je zapustilo 91 večino mladoletnih otrok. Ohraniti moramo spomin nanje in skrbeti, da se resnica ne izgubi. So stvari, ki jih moramo nositi v sebi, kar je lepo napisal general Maister: »Naši v nas so pokopani, mi smo njih nagrobni križ.« Le...