V dneh, ko sonce ne posebej blagodejno boža poletno naravo, temveč jo biča z žgočimi žarki, se ob neznosni pripeki vse živo poskrije v senco. Tudi žuželke na sončnih livadah večinoma utihnejo in se pritajijo v vznožju travnih bilk in zeli ali senci, ki jo oddaja bližnje grmičevje. Le redki metulji se sanjavo spreletavajo med cvetlicami, ki v vročini kajpada ne razsipajo z medičino, saj bi to lahko pomenilo njihov konec. Živa bitja namreč vsa po vrsti varčujejo s tekočino, kolikor je to v njihovi moči, kajti vročina lahko hitro postane ubijalska. Nekaterim pa je žgoče in razbeljeno okolje kot zabaviščni prostor. Pravzaprav so čakali na pripeko, ki v njih vzbudi strasti, kar glasno razglašajo, nehote tudi tistim, ki z njimi nimajo prav nobene zveze.

Škržadi so najglasnejši med žuželkami, zato njihova preprosta pesem ne more uiti našemu sluhu. Največkrat se spoz...