Zelo zanimivo je opazovati odzive ljudi, ko jih kdo pohvali. Nekateri rečejo preprosto hvala. Veliko pa je takšnih, ki mislijo, da se morajo navzven delati, kot da pohvale ne zaslužijo in se je ne veselijo in zato hitijo zagotavljati, da vse skupaj nima kakšne posebne vrednosti. V sebi pa si takšnih pohval zelo želijo. Vsak od nas je vesel, če ga pohvalijo za nekaj, kar je dobrega storil. Prav dobro navadno tudi čutimo, ali je pohvala iskrena ali pa je podana kar tako, zaradi lepšega.

Zelo sem bila vesela znanke, ki mi je v pogovoru pripovedovala prav o tem. Priznala je, da so takšne iskrene pohvale zanjo spodbuda, da se še bolj trudi. Še zdaleč ni ženska, ki bi bila napihnjena in zagledana vase. Zelo trezno in realno gleda na življenje okrog sebe, tudi na sebe. Ve, da ji marsikaj uspe, marsikaj tudi ne. In kadar jo kdo iskreno pohvali, pogosto reče: »Hvala, vesela sem vaše pohvale. Dajte, povejte jo še enkrat. Tako dobro mi to dene.« Tega je potem vesel še tisti, ki jo je...