V zadnjih nekaj programih, kjer sem bila navzoča, smo z mladimi in otroki pekli kruh. Zanimivo je bilo odkritje, čeprav je kruh osnovna hrana že več kot 30.000 let, postopek peke kruha mlajšim generacijam ni splošno znan. S sovoditelji smo se zabavali, ko smo ugotavljali, da so nekatere skupine kvas dodale šele, ko je bilo testo že zgneteno. Skupaj smo lahko videli, kakšen pomen ima kvas, ko smo iz peči vzeli kruh skupine, ki je nanj poza­bila, in ga potem z muko pojedli. In se seveda vese­lili tistih hlebčkov, ki so uspeli in na katere so bili »avtorji« upravičeno ponosni. Redki so bili tisti, ki so rekli, da kruha skoraj ne jedo – večina se z njim hrani vsak dan in nima izkušnje, da ga ne bi bilo.

Ko sem prejšnjo nedeljo poslušala evangelij in nato še pismo Slovenske karitas ob Krištofovi nedelji, sem se spraševala, kako odlomek o pomno­žitvi kruha zveni nekomu, ki je lačen, za razliko od nas, ki smo ga poslušali večinoma po obilnem zajtrku ali (pri tisti...