Ko na naša vrata trkajo izseljenci in begunci, se radi potuhnemo, nočemo ne slišati ne videti. Vendar je treba migracijski pojav umestiti v širši okvir, da bi ga razumeli in se naj pravilno odzivali. Sleherna živa vrsta, če hoče namreč živeti, se mora širiti v času in prostoru. To je preprosta, a železna logika življenja, ki velja tudi za človeštvo. Zato moramo to biološko in antropološko danost upoštevati, ko si prizadevamo ohranjati in obnavljati skupni dom, naš svet.

Človeštvo in posamezne skupine oziroma skupnosti v njem so minevanju časov kljubovale le tako, da so življenje podajale naprej naslednjim rodovom. Minljivo življenje človeških skupnosti se v času širi le, če življenju, ki odteka, vedno znova sledi življenje, ki priteka. In to novo življenje ni kopija in ponovitev starega, ampak je nekaj povsem novega, izvirnega, ustvarjalnega. S seboj prinaša kali sprememb, preseganje starega. Tu gotovo tiči eden od vzrokov za napetosti med generacijami: starejši tarnajo, da...