Namesto kozarca se raje okleni Boga. Fotografija je simbolična, foto: Tatjana Splichal

V srednji šoli sem bila ponosna na to, da še nikoli nisem bila pijana. Ko smo se v družbi vrstnikov, ki so redno pretiravali z alkoholom, pogovarjali o pitju, sem se rada vzvišeno in samovšečno pohvalila, da ne pijem.

Ko sem šla študirat, nisem razmišljala, da bi začela piti. Imela sem se za božji dar za svoje sošolce. Toda po štirih letih druženja z istimi prijatelji sem si morala poiskati nove prijatelje. Spoznala sem, da tu veljajo druga socialna pravila, da je »kul« drugačno obnašanje. Bila sem prestrašena. V negotovosti sem se opirala na vrstnike, za katere se je zdelo, da študentsko življenje jemljejo zlahka. Tako sem spoznala »žurerje«.

Dvojno življenje

Čeprav sem imela nekaj čudovitih prijateljev na fakulteti in v študentskem domu, sem se...