Kar ne vemo, kaj bi vrgli v lonec. Pa ne, ker ničesar nimamo, a vrt nam vsak dan ponuja toliko pridelkov, da smo lahko res izbirčni. Sploh pa smo zbegani, če po tednu dni pridemo domov in se vse okrog nas kar šibi. Eno izmed opravil, ki so res nujna, je sprotno obiranje stročjega graha. Te zelenjavne delikatese običajno ne pridelamo veliko, niti je skoraj ne moremo kupiti. Če se stročji grah zdebeli, ga še vedno lahko porabimo kot zrnje, ali pa ga nekaj pustimo, da dozori za seme. Lupina je v začetku mehka in sočna, ko se strok debeli, pa rahlo leseni.

Stročji fižol ni tako občutljiv. Dan, dva gor ali dol, saj se debeli in debeli. Predolgo pa le ne čakajmo na spravilo oziroma ga uvrstimo v jedilnik.

Največ stročjega fižola in graha bomo pojedli v solati. Dušenega in narezanega, pripravljenega v solati, ki potrebuje le kis, olje po izbiri, malo česna in peteršilja. Odlično je, če dodamo še malo mladega sira, to je vse. Za bolj izdatno solato lahko dodamo konzervir...