»Spoštovani pisec Creda!

Sem tehnik, ki je pravkar prišel do vere. Seveda mi to ne gre brez težav, se pravi skušnjav. Toda zadnji čas je prišla ena tako rekoč z veliko začetnico, za katero bi stavil, da je vi še niste nikoli doživeli. Skušnjava pa se glasi: krščanska vera je prelepa, da bi bila resnična.«

Spoštovani bralec,

lahko vam rečem, da bi stoodstotno svojo stavo izgubili, a naj grem naprej z vašim dopisom: »Kako lepo je, da nad nami ni slepi Slučaj, ampak ljubeči Bog! Kako lepo je, da nas je njegov sin, ko se je učlovečil, rešil iz začetne katastrofe in nam odprl večnost. Kako lepo je, da je Bog žensko povzdignil v očarljiv lik Marije. Kako lepo je, da nas ni pustil posamezno tavati s svojo vero, ampak je ustanovil Cerkev, za vodstvo in tolažbo. Kako lepo je čutiti roko previdnosti vsak dan nad sabo. In kaj vse je krščanska vera dala umetnosti, glasbi, literaturi …«

Tukaj prekinjam vaše navdušene argumente. Jaz jih vse priznavam, samo da...