V svojih spominih Od Triglava do Andov, ki so izšli leta 1978 pri Goriški Mohorjevi družbi, je Janez Hladnik napisal, kako čudovito bogato je bilo življenje v družini s štirinajstimi otroki. Bil je med starejšimi in je luč sveta zagledal 22. decembra 1902. Ko je bilo Janezu šest let, ga je brat usekal s koso v nogo, ki se mu je potem še ognojila, da bi mu jo skoraj odrezali, kasneje je imel vedno težave z njo. Posledice so ga spremljale vse življenje in mu povzročale težave pri hoji, končno pa bile glavni vzrok prezgodnje smrti. Starši so menili, da ne bo za težko kmečko delo, zato naj gre v šole. Desetleten je odšel v šolo v Škofjo Loko, kar je v tistih časih pomenilo, da se je vračal na dom samo na pol leta. Šolanje je nadaljeval v Škofovih zavodih v Šentvidu nad Ljubljano. Februarja 1920 je v 52. letu umrl oče, ko je mama nosila pod srcem štirinajstega otro...