Zapis iz Gulaga: »Kaj pomeni – izčrpanost? Kaj pomeni – utrujenost? Vsak gib je zastrašujoč, vsak gib naših bolečih rok in nog strahovita lakota – blazní za kruhom, ‚kruh, kruh‘, utripa srce. Daleč stran na mračnem nebu se vrti brezbrižno sonce. Tvoj dih je taka piščal, petdeset stopinj pod ničlo je. Kaj pomeni umirati? Gore opazujejo in molčijo.«

Umiranje. Presunljiv krik mladeniča na teharskem taborišču, ki ga je komandant skupaj z dvema fantoma obsodil na smrt, so po besedah Justina Stanovnika preživeli sotrpini pri svojih srečanjih znova in znova ubesedili. Take pretresljive človeške izkušnje so odmevale še dolgo po krvavih dogodkih maja in junija 1945. In če je takrat vladala brutalna morija, se je hkrati po vojni začelo tudi »umiranje na obroke« (I. Torkar). Vse bolj je umirala normalna družba, vrženi smo bili v izredne razmere, v gospodarstvu in sociali, predvsem so bili kultura, vera in navsezadnje vsa družba in država in z njo mi vsi obsojeni na umiranje na obroke....