Poletje se je začelo še v času pouka in fantje so res težko čakali, da se šolska vrata končno zaprejo. Vse jih je vabilo ven: sonce, zelena trava, žoga, sladoled na koncu ulice, predvsem pa novo tekmovanje.

Takole je bilo: Na šolskem vrtu so se ptiči to poletje res glasno oglašali in Matic se je trudil, da bi oponašal vsaj enega ali dva od njih. Kar dobro mu je šlo! Odkar ga je ati naučil žvižgati, se je kar naprej trudil spreminjati melodijo svojega žvižga. Opazil je, da vsaka ptica poje drugače. »Po svoje,« je rekel bratec Luka. Kot ima vsak človek drugačen glas, tako tudi ptice spoznaš po petju.

»Dereš se kot sraka!« je vpil sošolec na drugega sošolca, ki je glasno oznanjal, da so mu ukradli torbo.

»Kdo tukaj krade kot sraka?« je vprašal Matic.

»Saj torba ni zlata,« ga je popravil Luka, ki je zelo rad bral in je veliko vedel.

»To bo naše tekmovanje!« je navdušeno zavpil Matic. »Kdor bo vedel največ o pticah, kdor bo znal žvižgati kot k...