Ko je jezuit postal papež in si je nadel ime sv. Frančiška Asiškega, so se nekateri čudili. Zdaj je postalo jasno, da ima ta svetnik posebno mesto v njegovem srcu in teologiji, saj je svojo prvo zares svojo okrožnico (pri prejšnji je kljub svojemu podpisu kot soavtorja priznal Benedikta XVI.) naslovil z besedami asiškega pesnika »Laudato si’«, ki nespremenjene odmevajo z vseh izdaj v svetovnih jezikih. Na sredo spisa pa je postavil odlomek iz Frančiškove Hvalnice stvarstva, ki se začne s tema besedama. Pogosto se tudi v samem besedilu vrača k njemu in njegovemu »teološkemu« sinu sv. Bonaventuru, predvsem pa sledi njegovi logiki in teologiji stvarjenja.

Ta okrožnica nas bo verjetno kar nekaj časa zaposlovala s svojo bogato vsebino, ki je tu ne moremo niti za silo predstaviti, za prvo srečanje z njo pa bi rad z vami delil kratko razmišljanje o tem, zakaj bi se nekdo, ki je papež, lotil ekologije in kaj želi od nas. Saj ne gre za nekoristno trošenje papirja (no, tudi proti tem...