Iz gneče
Iz gneče
Ko nas delo toliko preplavi, da postanemo odsotni sami sebi
Ob vprašanju: »Kako si?« me dostikrat zalotijo pri odgovoru: »Gneča.« »Veliko stvari.« Menda nisem edini, ki se mu to dogaja.
Zdi se, da postajamo družba posameznikov, ki smo večino časa miselno zaposleni z dodajanjem novih nalog na seznam opravkov. Včasih do izgorelosti. Že otroci so »obsojeni« na brezštevilne obšolske dejavnosti, trenutki, ko bi plezali po drevesih ali se preprosto dolgočasili, pa vedno redkejši.
»Osem ur sem delala pod očitnim stresom in na robu svojih moči, se vrnila domov popolnoma izčrpana, stanju primerno zadovoljila osnovne otrokove potrebe in padla v posteljo, da bi lahko naslednje jutro ponovila to zgodbo, kjer ni bilo prostora zame. Vendar, pomislim, če ni prostora zame, ni prostora za odnose. Ni Boga, ni molitve, ni partnerstva, ni materinstva, ni občestva in ni poslanstva. Če mene ni, ničesar ni,« v zadnji številki Božjega okolja pripoveduje Nataša.
Težava vsekakor ni v delu samem. Delati pomeni pos...
Zdi se, da postajamo družba posameznikov, ki smo večino časa miselno zaposleni z dodajanjem novih nalog na seznam opravkov. Včasih do izgorelosti. Že otroci so »obsojeni« na brezštevilne obšolske dejavnosti, trenutki, ko bi plezali po drevesih ali se preprosto dolgočasili, pa vedno redkejši.
»Osem ur sem delala pod očitnim stresom in na robu svojih moči, se vrnila domov popolnoma izčrpana, stanju primerno zadovoljila osnovne otrokove potrebe in padla v posteljo, da bi lahko naslednje jutro ponovila to zgodbo, kjer ni bilo prostora zame. Vendar, pomislim, če ni prostora zame, ni prostora za odnose. Ni Boga, ni molitve, ni partnerstva, ni materinstva, ni občestva in ni poslanstva. Če mene ni, ničesar ni,« v zadnji številki Božjega okolja pripoveduje Nataša.
Težava vsekakor ni v delu samem. Delati pomeni pos...