Na eni izmed spletni strani, ki jo redno obiskujem, spremljajo lasten izbor »tviterašev«, v katerem se pogosto znajdejo tudi »čivkarska« opozorila na slovenske naravne in kulturne lepote. Redno so med njimi fotografije Blejskega jezera. Iskreno moram priznati, da te fotografije vsakič skrbno pogledam, da preverim, ali je na njih še viden Blejski otok. Kaj veš, morda pa so se od zadnje objavljene fotografije že uresničile grozeče napovedi anarholiberalne in (post)komunistične politične elite, ki je še ne tako davno nazaj v silnih skrbeh za narod (na katerega sicer nič ne da) dramatično svarila, kako bo katoliška Cerkev otoški naravni in kulturni biser »odtujila«.

Saj se spomnimo vijugaste denacionalizacijske zgodbe, ki se je od leta 1992, ko je blejska župnija vložila zahtevek za vrnitev otoka (ta je bil tisočletje v cerkveni lasti), zapletala na sodnih ravneh in slednjič razpletla z državno-cerkvenim sporazumom leta 2008, po katerem so bile vse otoške stavbe, tako ali tako...