Teologija romanja pomeni teologijo upanja
Teologija romanja pomeni teologijo upanja
Sodobni romarji se umeščamo v dolgo zgodovino romanja. Na spletnih straneh marijina-romarska-pot.si najdemo informacije o značilnostih, namenih in različnih verskih praksah romanja, zlasti krščanskih z opisi Marijinih poti. Romanja so trajna pobožna vaja tistih, ki verujejo v Boga oz. božanstvo. Zasledimo jih že v 2. tisočletju pred Kristusom. V prvem tisočletju so se razvijala v verstvih Babilonije, Kanaana, Egipta, Grčije in Rima. Izraelci so romali do jeruzalemskega templja vsako leto za praznike.
Diahrone in sinhrone razsežnosti romanja
Za kristjane je romanje priložnost za versko razmišljanje o naravi in življenju na zemlji ter o Cerkvi kot romarici k troedinemu Bogu. Poleg krščanstva poznajo romanja tudi hinduizem, budizem in lamaizem, šintoizem, konfucianizem in islam. Prva krščanska Cerkev romanja še ni poznala. V 4. stoletju se je znotraj krščanstva razvila značilna oblika pobožnosti – najprej romanje v Palestino, potem pa tudi k svetiščem,...