Sošolcu – novomašniku na pot
Sošolcu – novomašniku na pot
Pismo sošolcem, ki bodo v teh dneh posvečeni v duhovnike
»Dragi novomašnik, ne pozabi biti Človek!« Foto: Tatjana Splichal
»V bogoslovje grem,« mi reče prijatelj. Po začetnem presenečenju in številnih vprašanjih se v moji glavi izkristalizira misel: »Duhovnik bo!« Ali sploh obstaja lepše poslanstvo, kot je nadaljevati Jezusovo delo na zemlji? Vem, odločitev za to ni lahka. Zato, dragi novomašnik, najprej čestitke za pogum! Laiki se dostikrat radi skrijemo. Ne omenjamo, da smo bili pri spovedi, da zvečer molimo, raje se v javnosti ne pokrižamo pred jedjo … Pri duhovnikih je drugače: nimaš se kam skriti, ne moreš se zapirati med štiri stene. »Duhovnik je postavljen pred nemogoče poslanstvo. Toda zaveda se, da je Bog mogočen v nemočnih, močan v šibkih – in da Bog ne pomaga popolnim, ampak nemočnim ljudem, ki vse stavijo nanj. Ne živi samo iz Boga in za Boga, veliko bolj iz ljudi in za ljudi,« je zapisal Phil...