Približno na polovici leta smo, leta okroglih obletnic. Leta, v katerem se med drugim spominjamo sedemdesete obletnice konca druge svetovne vojne. Leta, ko bi morali poenoteni spoštljivo počastiti spomin na vse umrle v vojni in zaradi nje ter še enkrat izreči: Naj se nikoli več ne ponovi. Vendar v Sloveniji kot da ni resničnega miru; ozračje je drugačno kot marsikje drugje po Evropi.

Kako je mogoče?

Druga svetovna vojna na Slovenskem ni pomenila samo bojevanja, umiranja, lakote, preseljevanja, strahu. Bila je predvsem čas odločitev, čas razhajanja in delitev. Konec vojne je po eni strani večini res prinesel svobodo in rešitev, po drugi pa se je z nasilnim revolucionarnim epilogom sprevrgel v nadaljevanje medvojne groze v še dosti večjih razsežnostih. Zato obletnica nekatere navdaja z zanosnimi občutki zmagoslavja, nekatere pa z bridkimi spomini na medvojno in povojno morijo. Zato eni slavijo zmago, drugi pa se – naj se komu sliši še tak...