Osvoboditev? Svoboda? Ko se je pred sedemdesetimi leti končala vojna, so ljudje na najbolj živ, pretresljiv in dramatičen način doživljali pomen teh osupljivih besed. Ko bi morali izbrati, kje je bilo to doživljanje najbolj intenzivno, bi bila to zanesljivo nemška koncentracijska taborišča. Nobena druga nesvoboda sredi evropskega 20. stoletja ni imela tako strašnih potez, zato tudi osvoboditev ni nikjer drugje pomenila take prelomnice.

Ko so zahodni zavezniki osvobajali Evropo in z njo taborišča (Bergen Belsen, Dachau, Buchenwald, Natzwiller itd.) so naleteli na nepojmljive strahote. (Res je, tudi vzhodna, se pravi Rdeča armada je naletela na nepojmljive strahote, znamenite so predvsem tiste v Auschwitzu; žal je o tem osvobajanju, odzivih in reakcijah malo znanega.) General Eisenhower je pri priči alarmiral vse zavezniške vlade in kmalu je bila z nalogami poročanja razposlana na pot množica reporterjev, fotoreporterjev, pisateljev, snemalcev ter intervjuvanja in zasliševanj...