V tem mesecu se spominjamo enega najbolj temačnih poglavij v slovenski polpretekli zgodovini – povojnih hudodelstev zoper človečnost na slovenskem ozemlju po drugi svetovni vojni.

Zgodovinska dejstva so bolj kot ne jasna. Več kot sto tisoč usmrčenih in nekaj sto prikritih grobišč. Spominjamo se predvsem žrtev, ki so tako žalostno, nečloveško in krvavo končale svoje življenje. Da so se storilci zavedali sprevrženosti svojih dejanj v obliki genocida in hudodelstev zoper človečnost, kaže tudi način, kako in kje so bila izvršena. Na skrivnih lokacijah – v oddaljenih gozdovih, travnikih, jamah, breznih, rudniških jaških in drugjod, kjer bi jih ljudje pozabili in nadaljevali vsakdanje sivo življenje. A ljudje, še posebej tisti, ki so živeli oziroma živijo blizu teh skrivnih lokacij, niso pozabili. Nekateri prav natančno povedo, kje so partizanski vojaki usmrtili svoje žrtve oziroma jih potisnili v jamo, brezno ali jašek.

Dejanja so bila storjena premišljeno, sistematičn...