Za čim ustreznejše opisovanje in razlaganje jezikovnih pojavov so v znanstvenih vedah sestavili celo vrsto definicij naravnega jezika. Pri navajanju bistvenih lastnosti za definicije je dosti razločkov in neenotnosti, kot nesporno pa je med teoretiki sprejeto spoznanje, da jezika kljub kaotičnemu vtisu, ki ga imamo, kadar prvič slišimo neznano govorico, ne obvladujejo naključja, temveč gre za urejen nabor sistemskih prvin in sistemskih pravil o njihovem povezovanju.

Jezikovne sistemskosti pa ni mogoče togo enačiti s sistemskostjo formalne logike ali sistemskostjo pojavov, ki jih obravnavajo filozofija, psihologija, sociologija, kibernetika ter celo biologija (fiziologija), čeprav je za spoznavanje jezika treba poznati tudi marsikatero zakonitost z njihovih področij, ki nenehno vplivajo na jezikovno sestavo in razvoj. Pravimo, da je jezik sistem “sui generis”, da je sistemoiden. Z vsakim od naštetih področij si je kdaj mogoče pomagati pri razlagi njegove sistemskosti, vendar...