Izhodišče pričujočega članka je teološka hermenevtika drugega vatikanskega koncila, kakor jo je 22. decembra 2005 v Nagovoru rimski kuriji predstavil papež Benedikt XVI. Pri tem so posredno upoštevana tudi stališča dveh izvedencev za tematiko obravnavanega koncila: teologa, zaslužnega profesorja Papeške lateranske univerze s področja ekleziologije monsinjorja Brunera Gherardinija ter zgodovinarja in filozofa Roberta De Matteija. Članek poskuša odgovoriti na tri vprašanja: 1. Kaj tvori zgodovinsko ozadje drugega vatikanskega koncila? 2. Kaj naj bi Benediktova hermenevtika »reforme v kontinuiteti« sploh pomenila? 3. Ali je dokumente tega koncila potrebno brati tudi v luči starejših, predkoncilskih doktrinarnih virov?

Zgodovinsko ozadje drugega vatikanskega koncila

V zgodovini katoliške Cerkve se je odvilo enaindvajset ekumenskih koncilov ali vesoljnih cerkvenih zborov. Zadnji izmed njih, imenovan drugi vatikanski, je bil med letoma 1962 in 1965 v bazili...