Poletni travnik se prebuja v mladem jutru. V porajajoči se svetlobi, ki plaho tipa med bilkami trav in z rosnimi kapljicami posutimi cvetovi glavincev, ivanjščic in kobulnic, se prepletajo številne pajčevine. Njihovi lastniki dremljejo ob njih, saj bi v tem ranem času, ko rosne kapljice še krasijo svilnate niti njihovih visečih zgradb, zaman prežali na plen. Tudi otrple muhe namreč ždijo v svojih skrivališčih, v katerih so preživele noč, in čakajo, da bodo sončni žarki pregnali vlago in jutranjo svežino.

Slabo uro kasneje je stanje na travniku povsem drugačno. Ozračje preveva mrmranje stoterih žuželk, ki se spreletavajo med množico travnih bilk. Vneto obiskujejo barvite cvetlice, ki jih vabijo z medovniki, polnimi sladke medičine, in cvetnim prahom, ki ga še posebej rade nabirajo čebele. Vendar je poezija poletja, ki se odvija na sončnem travniku, varljiva. Vsa...