Rad imam vrtove. V velikem mestu, kjer živim in kjer čez vrata stopiš v hrupno ulico, so za hišami obširni vrtovi, največkrat lepo negovani. Urejam tudi našega. Letos sem opazil, da je na njem zrastel pšenični klas. Semena nisel posejal sam. Sosed mi je dejal, da so ga verjetno prinesle ptice. Drobno zrno v zemlji in ptice neba, ki gnezdijo po drevesih, s temi besedami bi lahko povzeli priliko prvega berila iz preroka Ezekiela in Jezusovi priliki o zrnu, ki raste samo, in o gorčičnem zrnu.

Vršiček cedre na visoki in vzvišeni gori. Pred razlago Jezusovih dveh prilih bi se rad na hitro ozrl v čas preroka Ezekiela. Bilo je dobrih šesto let pred Kristusom, ko so bili Izraelci odvedeni v babilonsko suženjstvo, tja so odgnali tudi kralja in preroka Ezekiela. Jeruzalem je bil porušen, narod zasužnjen. Nihče ni videl več izhoda, po pravici so se Izraelci spraševali, ali jih je Bog zapustil. Takrat se je oglasil prerok Ezekiel z eno od najbolj optimističnih prilik celotne stare zave...