Pred časom mi je znanka mojih let, ki ima tudi multiplo sklerozo (MS), napisala: »Trudim se, da bi čim dlje jaz imela MS in ne ona mene.« Njena misel se mi zdi zelo aktualna za mnoge naše situacije.

Dokler ima ona MS, je ona tista, ki odloča, kako bo z njo živela, kaj bo z njo počela in česa ne bo, kako si bo ob bolezni uredila življenje. Seveda bo morala svoje življenje prirejati svojim zmožnostim, ki jih ob bolezni ima, ampak ob tem bo živela z občutkom, da je ona tista, ki odloča. Končno mora to urejati vsak človek na svoj način, tudi če ni bolan. Nihče nima čisto neomejenih življenjskih možnosti in je v čem omejen. Morda se tega sploh premalo zavedamo.

Najhuje je, če se ljudje ob bolezni kar prepustijo drugim, medicini in tistim, ki naj bi zanje skrbeli. Takrat niso več oni tisti, ki imajo bolezen, ampak ima ona njih. Morda na zunaj včasih niti ni videti posebne razlike, je pa bistvena razlika v človekovem temeljnem počutju. Za temeljno počutje je pomemben obč...