Sinodalno poročilo izredne škofovske sinode o družini nas spominja, kako lepo je življenje v družini. Ko se spušča večer in se družina vrača domov, se skupaj usedejo k mizi, otroci, starši in stari starši. To je lepota družine, ki jo krepča dobro, ki so ga drug drugemu storili in prejeli, in srečanja, ki ogrevajo in poživljajo njihova srca. Navzočnost otrok, staršev in starih staršev je v družini kakor dobro vino, ki družini že vnaprej naznanja praznik brez zatona. Večer je pogosto najtežja ura za tiste, ki se soočajo s svojo samoto, v bridkem mraku razočaranj, ker nimajo nikogar, s katerim bi si izmenjali besede »dober večer« in »lahko noč«. Koliko osamljenih ljudi namreč življenje tlači v slepo ulico obupa, zapuščenosti ali celo zamere. V koliko hišah, kjer ni otrok ali starih staršev, manjka vino veselja in s tem okus in modrost življenja.

Samotarsko življenje ne prinaša sreče

Kljub temu ne smemo prezreti, da se med nami množi zanemarjanje dedkov in babic...