V dotiku neba
V dotiku neba
Čas birm in prvih obhajil
Ali kdo na tihem zdihuje ob spominu na davne maje? Majnik pač mine. Zdaj že betežni rod se blago spominja zanj edino pravih šmarnic; posebnega večernega obreda v cerkvi, prepojeni z dišavo kadila in belih cvetov. Čeprav je šmarnično branje otrokom pomenilo malo ali nič, je tudi to dehtelo. A zelo krivično bi bilo reči, da so današnje šmarnice brezzvezne, le da kje otrók pri maši skoraj ni opaziti. Prav njim je pa namenjena posebna bralna vsebina in župniki se kdaj že kar zbegano sprašujejo, kaj izbrati v tako pisani ponudbi.
A tudi vsega drugega je na izbiro. Od knjig do duhovnih vaj, od oratorija do »stične« za mlade in za staro in mlado romanja vseh vrst v vse smeri. Po stezicah, po cestah, po tirih, po vodi in po zraku. Tja k dotiku neba. To majsko nedeljo bo slišati, da je Jezus enajst učencev poslal v Galilejo.
Ne k šmarnicam ne med žitna polja, ampak na goro. Klasja so si za sprotno jed nasmukali že prej, ko so hodili z njim po ravnem. Zdaj po...
A tudi vsega drugega je na izbiro. Od knjig do duhovnih vaj, od oratorija do »stične« za mlade in za staro in mlado romanja vseh vrst v vse smeri. Po stezicah, po cestah, po tirih, po vodi in po zraku. Tja k dotiku neba. To majsko nedeljo bo slišati, da je Jezus enajst učencev poslal v Galilejo.
Ne k šmarnicam ne med žitna polja, ampak na goro. Klasja so si za sprotno jed nasmukali že prej, ko so hodili z njim po ravnem. Zdaj po...