^»Kako sejati, ločiti digitalno zrnje od plev: dobro od slabega, uporabno od nekoristnega, čudovito dostopnost številnih znanj, informacij in ljudi, ki jo omogoča prav splet, od brezplodnega tavanja v morju nepreglednih informacij, resničen razvoj osebnosti od umetnega ustvarjanja svojega javnega profila, pristne človeške odnose od preračunljivih 'všečkov'? To je bilo vprašanje, ki ga je v uvodu zastavila urednica tokratne številke Katarina Ropret, nanj pa so v nadaljevanju odgovorili različni pisci.

Aleš Maver je zapisal: »Ker te virtualne neblagoglasnosti vseeno ni mogoče kar odmisliti, ko se enkrat podaš na splet, se mi vseeno zdi, da nam ta vsaj za odtenek odstre pravo podobo stvarstva in raznolikosti ljudi v njem. In zato najbrž niti Bogu ne more biti neljub.« Judita Lea Krek pove, da ostaja otrok digitalne dobe, a pred vsem drugim je božji ot...