Svojo gotovost bivanja običajno postavljam na vse kaj drugega kot pa na Boga. Pogosto je moja prva misel namenjena družini, nato zdravju, pa denarju, šele potem Bogu in mnogim drugim stvarem. Se zdi znano, kajne? Ja, vendar ni prav. Kajti na prvem mestu bi moral biti Bog, in sicer zgoraj, spodaj in vsepovsod. Brez Njega me namreč niti ne bi bilo, saj »On daje življenje«.

In v to moje življenje je posegel kar nekajkrat. Kolikokrat in na kakšen način, lahko razmišljam ob branju današnje božje besede, ki me vabi k prepoznavanju teh dogodkov. Prvi je zagotovo ta, da so se starši odločili, da me vzgajajo v krščanski veri. S tem sta mi dala bogato popotnico, ki se je zavedam šele sedaj, ko imam svojo družino. Tudi ta je božji poseg v mojem življenju. Je kot čudež, ki mi ga je namenil Gospod. Tega pa spremljajo različni utrinki, ki jih vsak dan znova prepoznavam kot Božje delo. To so lahko besede, dejanja, presenečenja, predvsem pa najbližji, ki soustvarjajo mojo zgodovino.
<...>