Spominjam se pogovora z znancem, ki mi je ves navdušen pripovedoval, kako lep nagrobni govor je slišal ob smrti prijatelja, ki je zelo aktivno deloval v družbi na raznih področjih. Človek bi pričakoval, da bodo ob pogrebu naštevali vse, kar je v mnogih letih naredil za mnoge posameznike in za družbo nasploh. Govorec pa se vsega tega sploh ni dotaknil. Vsebino njegovega govora bi lahko strnili v nekaj besed: BIL JE ČLOVEK. Bil je dober človek, kakršnega si lahko samo želiš imeti ob sebi. Vsa mnoga njegova dela lahko pozabimo in jih sčasoma tudi bomo pozabili. Za vedno pa bo ostal spomin na človeka, ki je povsod tam, kjer je bil in kjer je delal, pustil sled dobrega človeka, človeka v pravem pomenu besede.

Kadar zasledim kje nekrolog za človekom, ki sem ga poznala, ga navadno preberem. Največkrat sem razočarana. Posebno takrat, kadar gre za naštevanje letnic in vsega, kaj se je kdaj dogajalo, kaj vse je v življenju delal, koliko raznih nagrad in priznanj je dobil. Tega človek...