Sredi letošnjega junija bo minilo 800 let, odkar je bila sklenjena Magna carta libertatum (Velika listina svoboščin). Listina je imela velik vpliv na razvoj pravne države, demokracije in ideje človekovih pravic ter temeljnih svoboščin v Evropi in ZDA. Čeprav je bila velikokrat razumljena in razlagana malone mitološko, je vendarle prinesla veliko dobrega in prispevala k razumevanju dostojanstva človeške osebe oziroma osebne svobode posameznika. Dandanes nobena ustava in ustavnosodna praksa ne more ignorirati te veličastne humanistične zapuščine angleškega ljudstva, če želi biti moderna in verodostojna pred mednarodno skupnostjo in svetovnim javnim mnenjem. Temeljna načela te dediščine so namreč med drugim zapisana v Splošni deklaraciji človekovih pravic iz leta 1948 in Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz leta 1950.

Del mirovnega sporazuma

Veliko listino svoboščin so 15. junija 1215 v Runnymedu sklenili kralj I...