V okolju, kot je slovensko, v katerem je četrta božja zapoved stoletja dolgo lila svoje žarke tudi na odnos do najstarejših prebivalcev podalpske domovine, si človek težko privošči, da bi bil nespoštljiv do katerega koli predstavnika te starostne skupine. Vendar se je zadevi skoraj nemogoče izogniti, če hočemo vsaj približno opisati sedanji slovenski trenutek.

Zanj je prejkone značilno, da vse očitnejše biološko pešanje herojev zadnje svetovne vojne na Slovenskem na zmagoviti strani spremlja njihovo vse bolj dobesedno dojemanje besed svojega že pokojnega barda »Na Slovenskem smo mi gospodar«. Zato se ne zadovoljijo več s prostori v zaodrju in z uživanjem privilegijev, ki jim jih je navrgla njihova osvoboditeljska vloga, po zanje sicer nerazveseljivih spremembah v začetku devetdesetih let pa jih tukajšnje ljudstvo ni nikoli zares postavilo pod vprašaj. Tudi so si ob sedemdesetletnici svoje zmage in svojega epskega vzpona zaželeli še dokaz, da je njihova moč enako nedotaknje...