Pred kratkim sem bil na pogrebu svoje tašče in zdelo se mi je zanimivo, da je sveto mašo daroval in obred vodil njen vnuk, menih in duhovnik iz Stične. V nagovoru je omenil, da je pokojna z vero najbolj povezovala Gospodovo molitev in deset božjih zapovedi. To se mi je zdelo zanimivo, kajti v številnih anglikanskih cerkvah imajo dve plošči: na eni so zapisane božje zapovedi, na drugi pa Gospodova molitev in izpoved vere. Ta običaj sega v obdobje reformacije, ko je bila ena izmed temeljnih sprememb uporaba krajevnega jezika. Te plošče naj bi očitno vsebovale bistvo krščanske vere.

Dandanes se nič več toliko ne osredinjamo na deset zapovedi, kot so v preteklosti, čeprav so zapovedi in veroizpoved še vedno osrednjega pomena za našo vero. Ne vem zagotovo, zakaj je tako, prav tako pa bolj malo slišimo o sedmih naglavnih grehih, kaj šele o sedmih nebeških krepostih.

Sedem nebeških kreposti

Prišlo mi je na misel, kako bi lahko na podlagi tega “sedmerega” e...