Že v osnovni šoli so nas učili, da je med najpomembnejšimi prebivalci gozda. Velik črn ptič z rdečo čepico je na slikah vedno upodobljen vzravnan ob drevesnem deblu, ki se ga oklepa s krepkimi plezalnimi nogami. Njegovega oglašanja risbe in fotografije seveda ne prikažejo. Za to je potrebno vzeti pot pod noge v gozd, seveda če je ta dovolj obsežen in premore tudi stara drevesa. Visoko doneče in ponavljajoče se oglaša v letu, ob pristanku na drevesnem deblu ali na tleh pa ptič spusti zategel klic, kot bi ga izvabil iz piščali. Živim v gozdu, zato sem ga nekajkrat opazoval kar skozi okno dnevne sobe, ko je s krepkim kljunom tesal z mahom poraščen smrekov panj. Iveri so letele tudi deset metrov proč, pri čemer ni tesarski mojster niti enkrat udaril v prazno. V nekaj minutah so bila gozdna tla okrog panja pobeljena od številnih, za prst debelih iveri. Toda ko sem z rahlim...