Nova, strašna žrtev vojne
![Nova, strašna žrtev vojne](/storage/app/media/Weekly/64/19/3203358105859B71C1257E3E00454D56.jpg)
Nova, strašna žrtev vojne
Pred sto leti (26. aprila 1915) je Italija s silami antante podpisala Londonski pakt in tako so se tudi na zahodnem robu slovenskega ozemlja začele priprave na vojno.
![](/storage/app/media/Weekly/64/19/3203358105859B71C1257E3E00454D56-1.jpg)
Pred sto leti (26. aprila 1915) je Italija s silami antante podpisala Londonski pakt in tako so se tudi na zahodnem robu slovenskega ozemlja začele priprave na vojno. V drugih delih Evrope je takrat že dolgo govorilo orožje, ki ni prizanašalo niti civilistom. Eden najbolj odmevnih in smrtonosnih napadov na civilne cilje je bil v petek, 7. maja 1915, ko je nemška podmornica U-20 potopila britansko potniško ladjo Lusitania.
V 19. stoletju so se prometni tokovi med Evropo in Severno Ameriko zelo okrepili, ladje so postajale čedalje hitrejše in večje. Misijonar Friderik Baraga se je konec leta 1830 s trojambornico iz francoskega pristanišča Le Havre do New Yorka vozil trideset dni, leta 1853 pa s sodobnim parnikom v Evropo le deset dni. Še veliko hitrejša je bila nemška velikanka Kaiser Wilhelm der Grosse, ki je spomladi leta 1898 skoraj 5.800 kilometrov dolg...