Mateja Gomboc je profesorica slovenščine na Škofijski gimnaziji v Ljubljani, mama in pisateljica. Mali junaki, ki z drobnimi koraki spoznavajo svet, se spreminjajo v velike mojstre življenja, Mateja pa jih srečuje povsod.

Kako ste se lotili pisanja letošnjih šmarnic in kaj vam je bilo v izziv?

K ustvarjanju šmarnic sem bila povabljena in bilo mi je v izziv napisati 31 zgodb, ki se morajo nadaljevati in hkrati nagovoriti zelo različne skupine ljudi: od majhnih otrok, ki so bodisi vaški bodisi mestni, otrok, ki prvič stopijo v cerkev, do takih, ki so že vešči liturgičnega jezika, pa tudi katehete, župnike, mame, babice, dedke, vse, ki prihajajo k šmarnicam. Težka naloga je v meni zbudila številne misli in sem od poletja tuhtala, kako bi to oblikovala, misli, ki so se ob tem utrnile, pa zapisala. Porodila se mi je skupina zelo različnih otrok, ki se družijo v šoli ali na igrišču, zvečer hodijo skupaj k šmarnicam, ob njih pa postavila kaplana M...