Marija Krebelj je posvečena sestra v Skupnosti Emanuel in dela v enem izmed slovenskih vzgojnih zavodov kot učiteljica za otroke s čustveno-vedenjskimi motnjami. Pri šmarnicah letos poslušamo odlomke iz njene knjige Bogastvo uboštva pričevanja posvečenih.

Kaj je bilo povod za pisanje o bogastvu uboštva in kaj ste želeli izpostaviti?

Izpostaviti sem želela osebna srečanja z Bogom, ki so jih doživeli, in trenutke, ko so se zaljubili vanj, in zakaj so sploh to, kar so. Želela sem predstaviti, da to niso predvsem ljudje, ki se niso mogli poročiti ali so zafrustrirani. Za svetim redovnikom zagotovo ni frustracija, ampak izkušnja, iz katere lahko živi vse življenje.

Vsak dan spoznamo novo posvečeno osebo, nov način življenja. Kaj je bilo ključ za izbiro?

Najprej sem izbirala med posvečenimi, ki jih poznam ali sem slišala zanje, sem se pa držala pravila, da iz vsakega reda ali oblik posvečenega življenja...