Jezus je učil in živel ljubezen. Dal nam je zapoved, ki jo je sam uresničil, saj je z brezpogojno in nesebično ljubeznijo ponižno sprejel trpljenje in smrt na križu. Brez upiranja je izpolnil božjo voljo.

Ljubimo torej s svojimi dejanji, v katerih odseva božja ljubezen, ki je izraz naše vere.

Pogosto razmišljam o tem, kako drugačno je moje življenje od življenja marsikaterega sodelavca, znanca ali sorodnika, saj lahko kot kristjanka v molitvi in pri evharistiji prosim za mir v srcu, za dar razločevanja, za prave besede o pravem času. Na oltar pa odložim vse misli, ki me bremenijo. In tako tudi v tem spoznavam božjo ljubezen ter vidim in čutim vrednost besed.

Toda ljubimo z dejanji, kajne? Šele takrat izpolnjujemo največjo zapoved.

Apostol Janez namreč pravi: »Če verujem v vstalega Jezusa ter ljubim svojega bližnjega, ostaja Bog v meni in jaz v njem.« Če je Bog z menoj, potem lahko z ljubeznijo vzgajam otroke, opravljam gospodinjska opravila, izp...