Zgodovina kulture dokazuje, da ne more biti velike umetnosti, še posebej ne literature, brez odnosa do absolutnega. To se pravi do vprašanj, kakršna so smisel življenja in trpljenja, obstoj Boga in posmrtnega življenja. Dokaze o tem bi lahko navedli tudi iz slovenske literature, kaj šele iz velikih literatur, kakor je na primer v modernem času največja med njimi ruska. Seveda se to dejstvo pojavlja tudi v nemški literaturi.

Njen največji predstavnik Goethe daje sicer vtis bolj poganskega kulturnega pojava, v resnici pa je izrekel izredno lepe besede o Kristusu in se tako bal smrti, da je prepovedal pogrebe v ulici, v kateri je stala njegova hiša. V zadnjih desetletjih se je v tej literaturi uveljavil do Nobelove nagrade Heinrich Böell, katoličan, ki je sicer v zadnjih letih iz preveč subjektivnih razlogov izstopil iz Cerkve. V teh tednih pa je pri 89. letih umrl drugi povojni nemški nobelovec, Günter Grass.

Rodil se je v nekdanjem nemškem Danzigu, današnjem poljske...